Das große Fremdwörterbuch. 2013.
moralist — MORALÍST, Ă, moralişti, ste, s.m. şi f. 1. Filozof, gânditor, scriitor etc. care se preocupă de probleme de morală. 2. (fam.; peior.) Persoană căreia îi place să dea sfaturi cicălitoare, să dojenească mereu. – Din fr. moraliste. Trimis de ana… … Dicționar Român
Moralist — Mor al*ist, n. [Cf. F. moraliste.] 1. One who moralizes; one who teaches or animadverts upon the duties of life; a writer of essays intended to correct vice and inculcate moral duties. Addison. [1913 Webster] 2. One who practices moral duties; a… … The Collaborative International Dictionary of English
moralist — moràlist (moralȉst) m DEFINICIJA 1. onaj kojemu je stalo da se živi po načelima morala 2. onaj koji u svojim djelima raspravlja o moralu i promišlja taj pojam ETIMOLOGIJA vidi moral … Hrvatski jezični portal
Moralist — 1) derjenige, welcher Moral durch Lehre zu verbreiten sich angelegen sein läßt; 2) bes. der, welcher wegen dabei gezeigter Anmaßlichkeit, Pedanterie, Engherzigkeit etc. Tadel unterliegt; 3) in der scholastischen Zeit diejenigen Sittenlehrer,… … Pierer's Universal-Lexikon
Moralist — (franz. moraliste), Bezeichnung für Schriftsteller, die, wie Montaigne, Larochefoucauld, Vauvenargues, La Bruyère u.a. (vgl. die Schriften von Barni, s. d.; Joly, »Les moralistes français«, Par. 1899) als mehr oder weniger unparteiische… … Meyers Großes Konversations-Lexikon
moràlist — (moralı̏st) m (moràlistkinja ž) 1. {{001f}}onaj kojemu je stalo da se živi po načelima morala 2. {{001f}}onaj koji u svojim djelima raspravlja o moralu i promišlja taj pojam … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Moralist — Moralist, den, der forkynder moral, i modsætning til moralfilosof, den, der begrunder moral … Danske encyklopædi
moralist — (n.) moral person, 1620s; teacher of morals, 1630s, from MORAL (Cf. moral) (adj.) + IST (Cf. ist) … Etymology dictionary
moralist — ► NOUN 1) a person who teaches or promotes morality. 2) a person who behaves morally. DERIVATIVES moralistic adjective … English terms dictionary
moralist — [môr′əlist, mär′əlist] n. 1. a teacher of or writer on morals; person who moralizes 2. a person who adheres to a system of moralism 3. a person who seeks to impose personal morals on others … English World dictionary
moralíst — a m (ȋ) 1. ekspr. kdor zahteva strogo ravnanje po moralnih načelih: bil je največji moralist med nami; strog, vsiljiv moralist / moralist v meni me vedno kroti 2. knjiž. strokovnjak za moralna vprašanja: globok, slovit moralist svojega časa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
