Das große Fremdwörterbuch. 2013.
Vokal — Sm Selbstlaut std. (15. Jh.) Entlehnung. Entlehnt aus l. vōcālis (littera) f., zu l. vōcālis erklingend, tönend , zu l. vōx (vōcis) f. Stimme . Adjektiv: vokalisch. Ebenso nndl. vocaal, ne. vowel, nfrz. voyelle, nschw. vokal, nnorw. vokal;… … Etymologisches Wörterbuch der deutschen sprache
vokal — vòkāl m <G vokála> DEFINICIJA 1. glazb. ljudski glas u odnosu na glazbeni instrument [solo vokal] 2. fon. vrsta glasa koji nastaje tako da zračna struja slobodno prolazi između govornih organa dok glasnice pri tome titraju (a, e, i, o, u);… … Hrvatski jezični portal
vòkāl — m 〈G vokála〉 1. {{001f}}glazb. ljudski glas u odnosu na glazbeni instrument [solo ∼] 2. {{001f}}fon. vrsta glasa koji nastaje tako da zračna struja slobodno prolazi između govornih organa dok glasnice pri tome titraju (a, e, i, o, u); samoglasnik … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Vokal — »Selbstlaut«: Der grammatische Fachausdruck ist eine gelehrte Entlehnung frühnhd. Zeit aus gleichbedeutend lat. vocalis (littera). Das zugrunde liegende Adjektiv lat. vocalis »stimmreich, tönend« ist von lat. vox (vocis) »Laut, Ton, Schall;… … Das Herkunftswörterbuch
Vokal — [Network (Rating 5600 9600)] Auch: • Selbstlaut … Deutsch Wörterbuch
Vokal — Ein Vokal (v. lat.: vocalis [littera] „tönender Buchstabe”; zu vox „Stimme”) oder Selbstlaut ist ein Laut, bei dessen Artikulation der Phonationsstrom weitgehend ungehindert ausströmen kann. Vokale sind im allgemeinen stimmhaft. Vokale … Deutsch Wikipedia
vokal — 1. sf., li, Fr. vocal 1) Sesle ilgili 2) is., müz. İyi işlenmiş, düzenlenmiş ses Birleşik Sözler vokal müzik 2. is., li, dbl., Alm. Vokal Ünlü Birleşik Sözler vokal uyumu uzun vokal yuvarlak vokal … Çağatay Osmanlı Sözlük
vokal — sif. <lat.> Səsə aid olan, oxumaqla ifa edilən, oxumağa aid olan, oxunmaq üçün yazılmış. Vokal musiqi. Vokal əsər. Konservatoriyanın vokal sinfi. – Vəznsiz musiqiyə bunlar daxildir: ladlar üzərində vokal və çalğı gəzişməsi (improvizasiyası) … Azərbaycan dilinin izahlı lüğəti
Vokal — Selbstlaut * * * Vo|kal [vo ka:l], der; s, e: sprachlicher Laut, den man hervorbringt, indem man die ausgeatmete Luft mehr oder weniger ohne Hindernisse ausstößt: ein heller, dunkler, offener, nasaler Vokal. Syn.: Selbstlaut. * * * vo|kal 〈[ vo ] … Universal-Lexikon
vokál — a m (ȃ) 1. lingv. samoglasnik: dolžina vokalov / ozki, široki vokal 2. muz. vokalna glasba: vokal in instrumental / skladba za vokal in kitaro glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vokal — vocal фр. [вока/ль], англ. [во/укэл] vocale ит. [вока/ле] vokal нем. [вока/ль] вокальный … Словарь иностранных музыкальных терминов
